CONSTITUTION AND LAWS OF THE NEW YUGOSLAVIA

• Document Type: CREST
• Collection: General CIA Records
• Document Number (FOIA) /ESDN (CREST): CIA-RDP83-00415R008000010011-2
• Release Decision: RIFPUB
• Original Classification: K
• Document Page Count: 18
• Document Creation Date: December 22, 2016
• Document Release Date: June 12, 2009
• Sequence Number: 11
• Content Type: MISC

Approved For Release 2009/07/07: CIA-RDP83-00415R008000010011-2
c2j
Dr. Ivan Ribar, predsednik AVNOJ-a:
izdaja Propagandna komisifa pri izvrrnem. Odbora Osvobodilne Fronte
Approved For Release 2009/07/07: CIA-RDP83-00415R008000010011-2
 Approved For Release 2009/07/07: CIA-RDP83-00415R008000010011-2
Dr. Ivan Ribar, predsednik AVNOJ - a:
Ustavnost in zakonitost'stare in nove Jugoslavije*
- Stara Jugoslavija, oziroma. kraljevina Srbov; Hr-
vatov in Slovencev, je dobila svojo takolmenovano
vidovdansko ustavo 1921. lets. V ustavodajni skupgini
je glasovalo za ustavo 223 poslancev, a zoper ustavo
35. 161 poslancev se. le glasovanja vzdrialo. V kond-
nem glasovanju o ustavi niso' razen poslancev repu-
blikanske Hrvatske selja?ke stranke sodelovali tudi po-
slanci Narodnega jugoslovanskega kluba, ki so izjavill,
da noZejo ?e vnaprej sodelovati v ustavodajni skup?aiei
zaradi centralistilnih teienj srbske veZine, katere hoe
vsiliti tudi Hrvatom In. Slovencem. Komunisti so v
znak protesta zapustili ustavodajno skupirlno, ker e
vlada strahovito preganjala Komunistitno Partijo. V
ustavodajni skup?i`.ini je zmagala radikalno-demo,kra-
tiZna koalicija s svojim lastnim pojmovanjem driavne
enotnosti. Odtod tudi v vidovdanski ustavi odredba,
po kateri ni smela imeti nobena oblast vet kot 800
tisoE prebivalcev. Da oblast ne sme sluiiti kot osnova
nacionalnega grupiranja in da zato ne sme bits pre.ve-
Iike, je bilo eno glavnih nai`el ustave.
Vidovdanska ustava je bit polzkus, da se kralje-
vina Srbov, -Hrvatov in Slovencev organizira kot eno-
stavna nacionalna driava. Ustvarjevalci to ustave, so
trdili, da so Srbi, Hrvati in Slovinci en sam narod,
ki mora imeti tudi eno samo driavo. Naelo sporazu-
ma bratskih enakopravnih narodov je bilo zavrieno iz
Approved For Release 2009/07/07: CIA-RDP83-00415R008000010011-2
 Approved For Release 2009/07/07: CIA-RDP83-00415R008000010011-2
enostavnega stali Za, da se enoten narod paZ ne more
med seboj zdrutevati. Vidovdanska ustava nam je dala
parlamentarizem in samoupravo. Po mitlienju gradite-
ljev ustave, naj bi. parlamentarizem in samouprava pre-
preZlla velikosrbsko hegemoniio. Takrat so mislili, da
bi samo centralizem absolutisti~ne driave, a ne cen-
tralizem parlamentarne ustavne demokratiZne monarhi-
je, mogel prlpeljati Hrvate in. Slovence v podrejen po-
lotaj nasproti Srbom.
Toda taka centralistidna ureditev drtave z napaZ-
nim pojmovanjem narodne enotrosti postane osnovna
.ovira za konsolidacijo driave, postane izvor vsega zla
in nesreZ, ki so nas kasneje tudi obiskale. Ta ustava
je nudila reakciji vse motnosti, da s pomoZjo nasilja
in korupcije obdrii oblast v svojih rokah za vse Use
'stare Jugoslavije. Velikosrbske hegemonistiZne in vase
ostale separatistiZne klike so na le v - centralistlZnI u-
reditvi driave svoje, najboljile sredstvo za odcepltev in
razbijanje demokratiZnih sil, ki so z zahtevo po revi-
ziji ustave in v narodnem sporazumu iskale tmotnost
za zgraditev nove dri..avne skupnosti.
Revolverski streli, izpaljeni v narodni skupZini
eta 1928 so bili zaak, da We reakcija povod za ru-
genje ustavnosti in da si feli diktature. In zaresl 6.
januarja 1929. leta je nastopil driavni udar. Kralj je
ukinil vidovdansko ustavo in prevzel or sam vso, O-
blast. Vse driavijanske pravice in politiZne svobol?Zine,
kolikor jib le ge ostalo nas osnovi vidovdanske ustave,
so bile ukinjene; vse politiZne stranke in grupe pa -
tudi vsa politiZna drugtva so bila razpuZena, a poli-
t1Zni stiankini klubi izropani; poostrene so bile ured-
be zakona o zaiZiti driave in osnovano je bilo poseb-
no sodiffe za za Zito driave; uvedena je bila torej
diktatura, znana pod imenom ?estoianuerska- diktatu-
Approved For Release 2009/07/07: CIA-RDP83-00415R008000010011-2
 Approved For Release 2009/07/07: CIA-RDP83-00415R008000010011-2
-ra" z vsemi posledicami tipitnega policijskega retima.
,Policijski aparat je dobil vso oblast v svoje roke in
njemu je bila izroZena na milost in nemiloft usoda
slehernc,ga drzavljana. Batenje in mutenje politiZnih
aretirancev so postale pravilo nove ureditve. Pri dr-
z"avnem scdiku je bil dejansko uveden inkvizitorski
postopek. Denunciacija, demoralizacija in korupcija so
.se proslavile v Zasu?diktature kot najveZje vrline.
Da bi pred vnanjim svetom in pred nepouZenim
?dorr,aZim svetom reakcija svojo diktaluro opraviZila,
ji je dala takoj ?jugoslovansko" firm o. Drfava je v
nevarnosti in drfava se mora' chraniti le s pomoZjo
?enega samega enotnega nacionalizma, a ta. je jugoslo-
vanski ! Kralj je predstavnik. narodne enotnosti in dr-
iiavne celote - je kriZala.reakcija, a zlasti policija. Fir-
ma iugoslovanstva, pod katero so se zbrale velikosrb-
ska in diuge roparske Zari;ijske klike, le organizirala
baze, iz kateiih je po iljala policijskim oblasterw na-
vodila za aretacije in mutenja tistih Hrvatov, Srbov,
Slovencev, Makedoncev in Crnogorcev, ki so se v bo-
ju zoper diktaturo branill naclonalne oznaZitve svojega
naroda. A vobZe znana stvar je, da se je poacija, dr-
Cavno sodiMe, ves uradnitki aparat in vsa dritavna
oborotena eila v prvi vrsti lotila mladine, delavstva.in
napredne demokratiZne inteligence, ki so jo pretepali,
sodill in zapirali samo zato, ker le bila od policijskih
agentov zaznamovana za komunistiZno, s KomunistiZ-
no Partijo povezano.
V vsem came, od 6. januarja 1929 leta pa vse do
.3. septeu bra 1931. lets, ko smo dobili novo ustavo
kraljevine Jvgoslavije, se je diktatura posku?ala z vsemi
-sredstvi afirmirati. kot edina mogoZa vlada narodove
reMitve J n Zuvarica Jugoslavije. In zares ji je uspelo,
da je zapeljala mnoge poznane politiZne osebnosti. iz
3
Approved For Release 2009/07/07: CIA-RDP83-00415R008000010011-2
 Approved For Release 2009/07/07: CIA-RDP83-00415R008000010011-2
vseh biv3ih politi6nih strank in grup, ni ji pa uspelo
zlomiti narodriega odpora, ki se le. takoj pri~el prika=
zovatl v vseh krajih- nate domoviae. Podzemlje je pri-
wo delovati, ileg iln ) literature so brali in girili. Pa
tudi neaouireni svet je pri6el slutiti, di pod kriako
jugoslovanstva nadaljuje reakcija z Istim po6etjem, kot
prej pod krinko narodne enotnosti. Kakor je poprej
narodno enotnost izkori?Lala za iriterese hegemonisti6ne
veleirbske klike zoper demokracijo in narodni spora-
zum, tako je izkoriVala sedaj jugoslovenstvo.
Poskus diktature, da bi se afirmirala v ?irokih
plasteh naroda, ni uspel. Cutila je, da mora data naro-
du vsaj tak?nt ustavo, da bode v- nji vsaj navidez
zapopadene driavljanske pravice in po1ltI na svob)da..
Prav tako, kakor je bile od zgoraj diktirano jugoslo-
venstvo, tako je bila od zgoraj diktirina tudi ustava
Jugoslavije.
Nova ustava kraljevine Jugoslavije, ki jo je pred-
.pisal in podpisal Aleksander I., kralj Jugoslavije, je
stopila v veljavo z ukazom dn! 3. septembra 1931 In
se' je zato Imenovala Aleksandrova ustava all pa tudi
oktroirana ustava, ker je ni sprejela ustavodajna skup-
Mina. To ustavo, podtaknjeno jugoslovanskim naro-
dom, jugoslovanski narodi nikoli niso priznavali, da,
izjavill in borili so se zoper njo. Na volitvah 1935. leta,
ki so se yr?ile pod strahovitim terorjem In pod naj-
te"zjimi pogoji, ki si jih spioh moremo zamisliti sprii`o
oktroiranega volilnega zakonika, so dali volilci zdru-.
teal opoziciji, dejansko veNno glasov. Opozicija je Ala
volit s parolo: za nova demokratidno ustavo in za
narodni sporazum. FalzifIkati pa, ki jih je po volitvah
izvr?;ila z volitvenimi rezultati Wadi. B. Jeftiea, so dati.
njegovi stranki dvetretinsko v6diae v Narod'nl skupt6ini.
Da boo late spoznali vso reakcionarnost od-
redb v ustavi in ?zakonih, ki so bill s to ustavo v
Approved For Release 2009/07/07: CIA-RDP83-00415R008000010011-2
 Approved For Release 2009/07/07: CIA-RDP83-00415R008000010011-2
organski zvezi, je potrebno, da to odredbe primerjamo
z odredbami lz Vidoydanske ustave. Iz razumljivih raz-
logov so se vladodrici trudili prepriati javnost, da
nima njihova ustava nikakr?ne zveze z Vidovdansko u-
stavo, da bi na to rain za svojo takoimenovano ju-
goslovansko ustavo laze pridobili hrvatske in slovenske
politikc. Znaao je, da so se le? ti pridrui:i.li diktaturi
z ratuni in mora se jim priznati, da jim je uspel?
prepriCati svoje vernike, da je vidovdansko ustavo u-
stvarlla predvsem. srbska veZina zoper zdru"zene Hrvate
in Slovence, doi`im zdruzuje Aleksandrova ustava vse
Hrvate, Srbe in Slovence, ped enim sarnisa. jugoslo-
vanskim imenom in je tako z novo ustavo minula ne-
varnost, ki je poprej pretila zavoljo velesrbskega he-
gemunizma.
Po Aleksandrovi uftavi je bila kraljevina Jugo-
slr,vija nasledstvena in ustavna monarhi'ja. Torej ni
bila parlamentarna. kakr9na je bila po doloi`bah vidov-
c'anske ustave. To pa pomeni, da ni bila niti de-
njokratRna. Ministri za svojo politiko niso odgovarjali
paflamtr;tu. Narodna .skupgtina ni mogla z nezaupnico
zah:evati izmenjavo ministra, cigar pravec politike ni
odobravala, ali ee ni bila z njegovim postopanjem za-
dovoljna. Princip_ parlamentarizma in demokracije je,
da v primerih, i